Glivice: Vztrajnost in potrpežljivost sta ključ do uspeha

Glivična okužba se lahko pojavi kjerkoli na koži – od prstov na nogah do lasišča, pa tudi na spolovilu in v ustih, glavni razlog za pojav glivic pa je ugodno okolje na koži. Če imamo zmanjšano naravno odpornost ali genetske predispozicije, se glivice lažje in hitreje množijo.

V predelu kožnih gub in na podplatih se glivice ponavadi kažejo kot rdečkaste lise, ki so bolj ali manj gosto posute z drobnimi belkastimi mehurčki. Drugje na telesu pa se oblikujejo obročasta, pordela žarišča, ki se širijo na zunaj in imajo zlasti na zunanjem robu luske in drobne krastice.

Razlikujejo se po videzu in tudi po lokaciji

Lokacija in tudi videz okužbe sta večinoma odvisna od vrste povzročitelja. »Tisti, ki sodijo v skupino dermatofitov, se najpogosteje naselijo med prsti nog, na podplatu, v koraku. Določene vrste – na primer povzročitelji mikrosporije, to je mačje bolezni – pa so najpogostejše na trupu, okončinah ali lasišču,« razloži doc. dr.Mirjam Rogl Butina, dr. med., specialistka dermatovenerologije.

Kvasovke so v splošnem največkrat vzrok spremembam na sluznicah spolovil in ust ali v predelih, ki so toplejši in vlažni – na primer pod dojkama, med prsti rok. Glivične okužbe so pogostejše zlasti pri osebah, ki imajo že kakšno hujšo bolezen ali prejemajo katero od zdravljenj, ki zmanjšuje imunski odziv – na primer za rakave bolezni, po transplantacijah, HIV-okužbi, če poteka zdravljenje s kortikosteroidi … »Pogosteje jih srečamo tudi pri alergikih, pri osebah, ki veliko delajo v vlagi ali dolgo nosijo obutev, v kateri se stopala potijo, pogosteje se pojavijo tudi po zdravljenju z antibiotiki,« doda specialistka.

Prepričana je, da s prehrano ne moremo bistveno vplivati na potek glivične okužbe, izjema so le dolgotrajne ali pogosto ponavljajoče se okužbe s kvasovkami, pri katerih strokovnjaki svetujejo zmanjšano uživanje hranil s preprostimi ogljikovimi hidrati.

Kot pri številnih drugih težavah je tudi pri zdravljenju glivičnih okužb najboljša terapija preventiva. Če preventiva ne zaleže, je vendarle potrebno zdravljenje. Zdravila so na voljo v različnih oblikah, od krem in mazil do laserske in fotodinamične terapije.

Pri športnikih in starejših je pogosta okužba nohtov

Ena pogostejših okužb pri ljudeh je glivična okužba nohtov, pomeni pa tudi več kot pol vseh možnih obolenj nohtov. Zelo pogosta je pri starejših ljudeh, pojavi pa se lahko v katerikoli starosti, tudi pri otrocih. Velikokrat se pojavlja pri moških in športnikih, ki se jim noge v športnih copatih potijo, nohte pa si med športnimi aktivnostmi večkrat poškodujejo.

Za glivice na nohtih so ponavadi odgovorne dermatofitne glivice, najpogostejša med njimi je Trichophyton rubrum, ki povzroča tudi zelo pogosto okužbo kože med prsti stopal in na podplatu – tako imenovano atletsko stopalo. »S to glivico se lahko okužimo v javnih prostorih, kjer hodimo bosi, na primer v bazenih, savnah, toplicah, telovadnicah, garderobah in skupinskih kopalnicah. Možen je prenos doma med družinskimi člani in tudi prek obutve,« pravi doc. dr.Liljana Mervic, dr. med., specialistka dermatovenerologije.

Okužba se lahko iz medprstnih prostorov sčasoma razširi tudi na nohte, še posebej če so ti že poškodovani. Ker se glivice hranijo z roževino, ki je poglavitna sestavina nohta, postane nezdravljen noht v končni fazi rjavkast, krhek in krušljiv, pojasni.

Najboljša terapija je preventiva

Kot pri številnih drugih težavah je tudi pri zdravljenju glivičnih okužb najboljša terapija preventiva. Pozorni moramo biti na to, da si kožo po umivanju obrišemo do suhega, zlasti v kožnih gubah in med prsti. Pazimo, da ne delimo svojih pripomočkov za nego ali spodnjega perila z drugimi osebami, v skupnih javnih prostorih (telovadnice, bazeni, slačilnice) pa nosimo svojo obutev. Obutev in oblačila za vsak dan naj bodo udobni in zračni, skrbimo pa tudi za pogosto umivanje rok, še posebej po dotikanju živali ali drugih oseb, naštejeta strokovnjakinji.

Če preventiva ne zaleže, je vendarle potrebno zdravljenje. Zdravila so na voljo v različnih oblikah, od krem in mazil do laserske terapije. »Najboljša terapija je tista, ki jo začnemo uporabljati čim prej. Če gre za začetne okužbe, so zdravila v obliki krem in pršil dovolj,« pravi Branko Pirš, dr. med., specialist dermatovenerolog in flebolog.

Le pri bolj trdovratnih obolenjih ali pri napredni okužbi nohtov je smiselno tudi sistemsko zdravljenje. Sistemsko zdravilo predpiše zdravnik, saj ima lahko neželene učinke na jetra ali se vpleta v presnovo drugih zdravil, ki jih oseba redno jemlje. »Sistemsko zdravljenje ni primerno za vsakogar, zato se dermatologi za uvedbo sistemskega zdravljenja odločamo individualno, po tehtnem razmisleku. Predvsem pri starejših ljudeh, ki že jemljejo več drugih zdravil, se zanj redko odločimo,« razloži Mervičeva.

Dolžina zdravljenja je odvisna od več dejavnikov

Dolžina zdravljenja z antimikotiki je odvisna od povzročitelja, lokacije okužbe in imunskega statusa obolelega, povedo sogovorniki. Traja lahko od 14 dni do več mesecev, če nismo dovolj pazljivi, pa so pogoste tudi ponovitve. Zaradi pogostosti glivičnih okužb in večinoma lahko dostopne lokacije na koži se ljudje zdravljenja pogosto lotimo sami, a strokovnjaki opozarjajo, da je pri tem smiselno biti dosleden in samokritičen. Poskrbeti moramo, da se bolezen ne raznaša, če pa v dobrem mesecu ni odziva na zdravljenje, se je treba posvetovati z zdravnikom.

Pri nohtih je zdravljenje zaradi trdovratnosti okužbe dolgotrajno, nohti, še posebej na nogah, pa rastejo zelo počasi, približno milimeter na mesec. Do popolne ozdravitve pride šele, ko zdrav noht z rastjo izpodrine bolnega, kar lahko traja tudi leto dni ali več.

»Ob uporabi zdravilnega laka je koristno sprotno odstranjevanje okuženega, končnega dela nohta s striženjem in brušenjem. Vztrajnost in potrpežljivost sta ključ do uspeha,« sklene Liljana Mervic.

 

Vir: Revija Viva avtorica: Jerneja Srebot